Kratkovidnost ali miopija

Kratkovidnost je v današnjem svetu najpogostejša napaka vida, ki je pogojena tako z genetskimi kot okoljskimi dejavniki.

Kratkovidnost, ki ji strokovno pravimo tudi miopija, je stanje očesa, pri čemer se svetloba fokusira pred mrežnico namesto nanjo. To povzroča, da oddaljene predmete vidimo nejasno, medtem ko predmete, ki so blizu vidimo normalno. Drugi simptomi lahko vključujejo glavobol in obremenjenost oči. Huda kratkovidnost poveča tveganje za odstop mrežnice, sivo mreno (katarakto) in glavkom.

Osnovni vzrok je pogosto kombinacija genetskih in okoljskih dejavnikov. Dejavnik tveganja je na primer delo, pri katerem vid osredotočamo na predmete v bližini, preživljanje časa v zaprtih prostorih in družinska anamneza. Kratkovidnost je velikokrat povezana tudi z visokim družbenoekonomskim razredom.

Kratkovidnost, ki se pojavi že pri majhnemu otroku, se do pubertete še poslabša. Značilno povišanje dioptrije (vedno močnejša kratkovidnost) opazimo predvsem v obdobju rasti in razvoja. V zrelih letih imamo ponavadi obdobje stabilizacije, nato pa se dioptrija znižuje.

Deloma je dokazano, da se lahko kratkovidnost pri otrocih izboljša, če preživijo veliko časa zunaj. To je lahko povezano z izpostavljenostjo naravni svetlobi. Kratkovidnost lahko popravimo z očali, kontaktnimi lečami ali operacijo. Očala so najlažji in najvarnejši način korekcije, na drugi strani pa lahko kontaktne leče zagotovijo širše vidno polje.