Avtor: Optika Nadoh

Suho oko je stanje, v katerem ne dobimo dovolj kakovostnih solz za lubrikacijo in nego očesa. Solze so nujne za vzdrževanje zdrave frontalne površine očesa in zagotavljanje jasnega vida. Sindrom suhega očesa je pogost, velikokrat tudi kroničen problem, predvsem pri starejših.

Pri vsakem mežiku solze prekrijejo sprednjo površino očesa, ki jo imenjujemo tudi kornea. Solze zagotavljajo lubrikacijo, zmanjšanjo tveganje za infekcijo oči, iz oči odplaknejo tujke, hkrati pa vzdržujejo čisto in gladko površino oči.

Ljudje, ki imajo suhe oči, ne proizvajajo dovolj solz, ali pa so njihove solze slabše kakovosti.

Neustrezna količina solz

Z leti se zaradi različnih zravstvenih stanj ali kot posledica nekaterih zdravil količina solz zmanjša. Tudi okoljski dejavniki – vetrovno in suho ozračje – lahko zmanjšajo količino solz zaradi povečanega izhlapevanja solz. Ko se normalna količina produkcije solz zmanjša ali te prehitro izhlapijo, se pojavi sindrom suhega očesa.

Neustrezna kakovost solz

Solze so sestavljene iz treh plasti: olja, vode in sluzi. Vsaka plast ščiti in neguje sprednjo površino očesa. Gladka oljna plast pomaga preprečiti izhlapevanje vodne plasti, medtem ko plast sluzi enakomerno razporedi solze po površini očesa. Če solze izhlapijo prehitro ali se zaradi pomanjkljivosti katere koli od treh solznih plasti ne porazdelijo enakomerno po roženici, se lahko razvijejo simptomi suhega očesa.

Najpogostejša oblika suhih oči se pojavi, ko je vodna plast solz neustrezna.

Suhe oči se lahko pojavijo zaradi več razlogov, med drugim na to vplivajo naslednji dejavniki:

• Starost: Suhe oči so del naravnega procesa staranja. Večina ljudi starejših od 65 let ima nekatere simptome suhih oči.
• Spol: Ženske pogosteje razvijejo suhe oči zaradi hormonskih sprememb, ki jih povzročajo nosečnost, uporaba kontracepcije ali menopavza.
• Zdravila: Nekatera zdravila, vključno z antihistaminiki, zdravili za krvni tlak in antidepresivi, lahko zmanjšajo tvorbo solz.
• Posamezne bolezni: Ljudje z revmatoidnim artritisom, diabetesom in težavami s ščitnico imajo večjo verjetnost, da se pri njih pojavijo suhe oči. Tudi težave z vnetjem vek, vnetjem površin očesa ali z obračanjem vek navznoter ali navzven lahko povzročijo nastanek suhih oči.
• Okoljski dejavniki: Izpostavljenost dimu, vetru in suhem podnebju lahko poveča izhlapevanje solz, kar posledično vodi k simptomom suhega očesa. Če ne mežikate redno, naprimer, ko daljši čas gledate v računalniški zaslon, lahko prav s tem povzročite izsušitvev oči.

Ljudje s suhimi očmi lahko občutijo razdražene, srbeče, prasketajoče ali pekoče oči, občutek nečesa v njihovih očeh in zamegljen vid. Zelo suhe oči lahko poškodujejo sprednjo površino oči in poslabšajo vid.

Cilj zdravljenja suhih oči je obnoviti ali ohraniti normalno količino solz v očesu, da se minimalizira suhost in s tem povezane nelagodje ter ohrani zdravje oči.

Kako diagnosticiramo suhe oči?

Suhe oči lahko diagnosticiramo s celovitim pregledom oči. Testiranje s poudarkom na oceni količine in kakovosti solz v očeh lahko vključuje:

• Zgodovino pacienta za določitev pacientovih simptomov in ugotavljanje splošnih zdravstvenih težav, zdravil ali okoljskih dejavnikov, ki lahko prispevajo k suhim očem
• Zunanji pregled očesa
• Vrednotenje vek in roženice z močno svetlobo in povečavo.
• Merjenje količine in kakovosti solz za morebitne nepravilnosti..

S podatki, pridobljenimi s testiranjem, lahko vaš okulist ugotovi, ali imate suhe oči, in vam svetuje glede možnosti zdravljenja.

Kako zdravimo suhe oči?

Suhe oči so lahko kronično stanje, vendar vam lahko vaš okulist predpiše zdravljenje in tako prepreči, da bi to vplivalo na vaš vid.

Primarni pristopi, ki se uporabljajo za zdravljenje suhih oči, vključujejo:

• dodajanje solz z uporabo umetnih solznih raztopin brez recepta
• ohranjanje solz
• povečanje nastajanja solz in zdravljenje vnetja vek ali očesne površine, ki prispeva k suhim očem.

Kako lahko sami zmanjšate simptome suhih oči?

• Med branjem ali gledanjemv računalniški zaslon redno mežikajte
• Povečajte vlažnost zraka na delovnem mestu in doma
• Na prostem nosite sončna očala, saj se s tem izognete izpostavljenosti vetru in soncu
• Prehranski dodatki, ki vsebujejo esencialne maščobne kisline, lahko pri nekaterih ljudeh zmanjšajo simptome suhega očesa. Vprašajte svojega optometrista, če lahko jemanje prehranskih dopolnil pomaga pri težavah s suhimi očmi

Velikokrat vidimo, da nekaterim ljudem postanejo roke »prekratke«. Ko bi radi nekaj prebrali v časopisu, knjigi ali telefonu, te oddaljujejo od oči, saj z oddaljevanjem vidijo bolje, dokler na neki točki roke ne postanejo prekratke. To pomeni, da dobro vidijo na daleč, od blizu pa ne.

Daljnovidnost je stanje očesa, ko se svetloba fokusira za mrežnico, namesto nanjo. To povzroči, da predmete, ki so blizu, vidimo zamegljeno, medtem ko oddaljene predmete vidimo normalno. Če se stanje poslabša, se lahko zameglijo tudi predmeti v daljavi. Simptomi, ki se pojavijo pri daljnovidnosti so glavoboli in naprezanje oči. Daljnovidnost se lahko v otroštvu pojavlja v kombinaciji s škiljenjem in slabovidnostjo. Daljnovidnost običajno odkrijemo, ko se otrok pritožuje zaradi utrujenosti oči. Ljudje z zmerno ali hujšo daljnovidnostjo imajo stalno zamegljen vid in neprestano naprezajo oči.

Kako poteka zdravljenje?

Oftalmolog ali optometrist vam predpiše ustrezno dioptrijo za kontaktne leče ali očala s konveksnimi stekli. Ta svetlobo lomijo ostreje in jih usmerjajo na mrežnico. Če boste očala ali leče nosili prvič, boste potrebovali nekaj časa, da se nanje navadite, sicer pa daljnovidnost ne bo imela posebnega negativnega vpliva na vaš vsakdanjik.

Stranke nas pogosto vprašajo, kakšna je razlika med običajnimi in polarizacijskimi sončnimi očali. Ali so sončna očala s polarizacijskimi stekli primerna za vas? Komu ponavadi priporočamo polarizacijska stekla?

V osnovi polarizacijska stekla obstoječim lastnostim sončnih očal dodajo boljši kontrast in zmanjšajo bleščanje.

Bleščanje nastane, ko se žarki svetlobe odbijejo od gladke horizontalne površine – to je lahko voda, sneg, mokra ceste ipd. Običajna sončna očala le delno zmanjšajo bleščanje, polarizacijska stekla pa bleščanje nadzirajo s posebnim filtrom. Filter prepreči prepuščanje moteče bleščeče svetlobe, ki se odbija od različnih površin. Polarizacija zagotavlja odstranitev motečih odbleskov na morski gladini in drugih vodnih površinah ali snegu.

Prednosti polarizacijskih stekel:

• preprečujejo bleščanje,
• zagotavljajo 100-odstotno zaščito pred žarki UVA/UVB,
• omogočajo zaznavanje pravih barv,
• zmanjšajo svetlost in tako nudijo večje udobje gledanja,
• zagotavljajo jasnejši vid in boljši kontrast,
• so izredno odporna na praske.

Sončna očala s polarizacijskimi stekli zato priporočamo predvsem tistim, ki:

• so poklicni vozniki oz. veliko časa preživijo v avtomobilu,
• se ukvarjajo z različnimi vodnimi športi (jadranje, ribolov),
• se ukvarjajo s športi na snegu,
• imajo zelo občutljive oči,
• želijo imeti najbolj kakovostna sončna očala,
• imajo druge bolezni oči.

Polarizirana očala lahko naročite tudi z dioptrijo ter v različnih baznih krivinah in v različnih barvah.

V naši optiki lahko preizkusite oboje – običajna in polarizacijska sončna očala in se odločite, katera vam bolj ustrezajo. Številne stranke nam preprosto povedo, da s polarizacijskimi očali njihove oči »zares počivajo«.

Kratkovidnost je v današnjem svetu najpogostejša napaka vida, ki je pogojena tako z genetskimi kot okoljskimi dejavniki.

Kratkovidnost, ki ji strokovno pravimo tudi miopija, je stanje očesa, pri čemer se svetloba fokusira pred mrežnico namesto nanjo. To povzroča, da oddaljene predmete vidimo nejasno, medtem ko predmete, ki so blizu vidimo normalno. Drugi simptomi lahko vključujejo glavobol in obremenjenost oči. Huda kratkovidnost poveča tveganje za odstop mrežnice, sivo mreno (katarakto) in glavkom.

Osnovni vzrok je pogosto kombinacija genetskih in okoljskih dejavnikov. Dejavnik tveganja je na primer delo, pri katerem vid osredotočamo na predmete v bližini, preživljanje časa v zaprtih prostorih in družinska anamneza. Kratkovidnost je velikokrat povezana tudi z visokim družbenoekonomskim razredom.

Kratkovidnost, ki se pojavi že pri majhnemu otroku, se do pubertete še poslabša. Značilno povišanje dioptrije (vedno močnejša kratkovidnost) opazimo predvsem v obdobju rasti in razvoja. V zrelih letih imamo ponavadi obdobje stabilizacije, nato pa se dioptrija znižuje.

Deloma je dokazano, da se lahko kratkovidnost pri otrocih izboljša, če preživijo veliko časa zunaj. To je lahko povezano z izpostavljenostjo naravni svetlobi. Kratkovidnost lahko popravimo z očali, kontaktnimi lečami ali operacijo. Očala so najlažji in najvarnejši način korekcije, na drugi strani pa lahko kontaktne leče zagotovijo širše vidno polje.